Moja prva kampanja
Bodi kul, naredi vtis za manjši okoljski odtis
V okviru študentskega natečaja kreativnega komuniciranja - Freešn-a, sem imela možnost sodelovati v enem izmed natečajev, ki smo ga študentje pripravili v sodelovanju z oglaševalsko agencijo Futura DDB. Kreativni natečaj je potekal marca, leta 2021. V tem post-u bom skušala čim bolj jasno in razumljivo opisati, kako sem s pomočjo kreativnega briefa sama zastavila kampanjo in zaključiti s tem, kaj sem se iz tega naučila.
Začelo se je z delavnico kreativnega oglaševanja, z naslovom: “Iz muhe v slona ali kako do opaznih interaktivnih akcij”, na kateri sta se predavatelja (ki sta bila tudi del komisije za ocenjevanje del, prijavljenih na natečaj) skupaj z udeleženci sprehodila skozi nekaj osnovnih načel uspešnih interaktivnih zgodb in na koncu udeležencem predstavila kreativni brief. Namen delavnice je bil ustvariti uvod v snovanje kampanje in udeležencem dati nekaj idej, kako se lahko lotijo samega izziva. Na koncu sta bila predavatelja na voljo za morebitna vprašanja v zvezi s kreativnim briefom. Po tem, smo imeli udeleženci približno 14 dni časa, da smo uporabili svojo kreativno žilico in predstavili svojo idejo kampanje v večinoma pisni obliki, s pomočjo nekaj vizualnih oziroma slikovnih gradiv.
S svojim delom sem pričela tako, da sem najprej večkrat pozorno prebrala kreativni brief in poskušala doseči, da se mi utrne neka ideja, iz katere bi lahko speljala celotno kampanjo. Ker se redko zgodi, da se pri takih stvareh v trenutku utrne izvrstna ideja, sem počakala kakšen dan ali dva, zadevo malo “prespala” in vmes večkrat prebrala kreativni brief. Tako sem vsakič dobila kakšen košček ideje in na koncu v svoji glavi sestavila neko bežno sestavljanko, ki pa jo je bilo treba spremeniti v pravo. Sedaj, ko je bil led prebit, sem se lahko lotila glavnega dela.
Pri svojem delu sem kot orodje v veliki meri uporabljala Canvo - uporabila sem jo tako za ustvarjanje objav za Instagram kot tudi za samo predstavitev kampanje, zraven pa še TikTok - kjer sem posnela video in Video Maker - kjer sem video uredila.
Namen kampanje je bil mlade spodbuditi k uporabi trajnostne embalaže in tako zmanjševati onesnaževanje okolja. Izziv je bil, kako preko socialnih omrežij mlade prepričati v uporabo trajnostne embalaže. Najprej sem se lotila raziskovanja po spletu z branjem različnih člankov in vsebin o količini odlaganja odpadkov v naravo ter njihovem vplivu na življenje ljudi in živali. Na spletni strani National Geographic-a sem našla nekaj zaskrbljujočih dejstev o odlaganju odpadkov v naravo in zdelo se mi je, da bi z njimi lahko vplivala na čustveno plat mladih in jih s tem spodbudila k uporabi trajnostne embalaže.
Moja ideja je bila tedenska akcijo na Instagramu, v okviru katere bi vsak dan objavila objavo in zgodbo (=story) z enim od izbranih dejstev o onesnaževanju okolja. V zgodbi bi vsak dan dodali drugo aktivnost, ki bi mlade spodbudila k uporabi trajnostne embalaže - od glasovanja, do pisanja lastnih mnenj in izbire pravilnega odgovora. Akcija bi se začela s TikTok videom, ki bi pritegnil pozornost in nato nadaljevala z lahkotnejšimi objavami in zgodbami.
Najprej sem pripravila šest Instagram objav in zgodb, na koncu pa sem se lotila še zame težjega dela - snemanja TikTok videa. Glede na to, da sem zelo sramežljiva in se ne rada izpostavljam, je bil zame to kar velik izziv. Olajšala sem si ga s tem, da sem video sestavila iz svojih slik ter zraven dodala besedilo, tako da se nisem direktno snemala in zraven govorila.
Oblikovala sem glavno sporočilo kampanje, ki se je glasilo: “Bodi kul, naredi vtis za manjši okoljski odtis”.
Ideja TikTok videa je bila, da bi v prvih treh sekundah predvajali zvočni posnetek, vprašali gledalca, ali ve kakšen vpliv ima odpadna plastika na okolje in pokazali sliko onesnaženega okolja z odpadki. Nato bi sledil scenarij dveh študentov, ki si med predavanji privoščita topel obrok. Eden v restavraciji prevzame kosilo v plastični embalaži za enkratno uporabo, drugi pa prinese svojo trajnostno embalažo, v katero mu v restavraciji spakirajo obrok. Drugi prvega malo zbada v smislu, ali se zaveda kako s tem škoduje okolju ter ali je že kdaj pomislil, da bi uporabil trajnostno embalažo, ki jo doma pomije in uporabi za naslednji obrok. Prvi se zamisli in prizna, da na to nikoli ni pomislil ter se mu zdi super ideja. Na koncu se še enkrat prikaže oba študenta, tokrat imata oba obrok v trajnostni embalaži za večkratno uporabo in skupaj uživata v njem. Soglasno nato še dodata: Bodi kul tudi ti, naredi vtis za boljši okoljski odtis in uporabljaj trajnostno embalažo.
Ker sem želela narediti korak naprej in dejansko sama posneti video, sem morala scenarij prilagoditi nastopu ene osebe in opremi, ki sem jo imela na voljo.
V svojem videu sem v prvih treh sekundah za pritegnitev pozornosti pokazala sliko želvice, ki ima v ustih plastično vrečko iz onesnaženega oceana. Sledila je slika dekleta (to dekle v videu sem jaz), ki pije vodo iz plastenke, s pripisom “namesto plastenke” in nato slika dekleta, ki vodo pije iz steklenice, s pripisom “uporabi raje steklenico”. Naslednji sklop je vseboval sliko dekleta, ki iz trgovine prinese hrano v plastični vrečki, s pripisom “namesto plastične vrečke” ter sliko dekleta, ki iz trgovine pride s trajnostno vrečko in pripisom “uporabi raje trajnostno”. Zadnji sklop pa je vseboval sliko dekleta, ki ima malico v plastični embalaži za enkratno uporabo in pripisom “namesto plastične embalaže” ter slika dekleta, ki ima malico v trajnostni embalaži za mnogokratno uporabo in pripisom “uporabi raje trajnostno”. Video sem zaključila z glavnim sporočilom kampanje: “Bodi kul, naredi vtis za boljši okoljski odtis” in uporabljaj trajnostno embalažo.
Za prvi dan sem torej načrtovala objavo TikTok videa na Instagram - kot objavo in kot zgodbo. Na zgodbo sem dodala še vprašanje, ki udeležence pozove, da odgovorijo nanj. Vprašanje se je glasilo: “Kako lahko zmanjšamo onesnaževanje okolja s plastiko?”
Za drugi dan sem načrtovala objavo o tem, koliko milijonov ton plastike na leto pristane v oceanih in na zgodbo dodala vprašanje: “Veš kako lahko želvici rešiš življenje?”. Pri tem je šlo za izbiro odgovora Seveda ali pa Ne.
Tretji dan se je objava nanašala na spodbujanje k recikliranju, na zgodbo sem dodala vprašanje: “Kaj bi pa ti naredil?” in zraven dva možna odgovora: “Zmanjšal nakupe živil v plastični embalaži” in “Uporabljal trajnostno embalažo”.
Četrti dan sem uporabila dejstvo, koliko odstotkov plastične embalaže je samo za enkratno uporabo in na zgodbo zastavila odprto vprašanje: “Kako bi pa ti pripomogel k izboljšanju koristi?”
Peti dan sem izpostavila koliko plastike pridelamo vsako leto in na zgodbi pozvala občinstvo, da glasujejo ali so že zmanjšali uporabo plastike ali ne.
Šesti dan sem navedla koliko časa potrebuje plastenka za razgradnjo v morju in na zgodbo dodala odprto vprašanje: “S čim bi pa ti zamenjal plastenko?”
Kot zadnje, sem izpostavila količino ogljikovega dioksida, ki ga povzroča razgradnja plastike. Na zgodbo sem za zaključek dodala trditev malo bolj za hec kot zares, saj je bil odgovor dokaj samoumeven. Trditev se je glasila “Ogljikov dioksid je škodljiv plin/koristen plin”.
Čeprav moje delo ni bilo uvrščeno med najvišja in vem, da kampanja ni ena izmed boljših, sem zelo vesela, da sem se tega lotila, saj sem se veliko naučila. V prvi vrsti bi se, če bi delala od začetka, dela lotila na malo drugačen način, namreč preveč sem se ukvarjala z vsebino samih objav in njihovim estetskim izgledom in premalo s samo idejo. Glede na razpoložljiv čas, bi morala več pozornosti posvetiti sami ideji in opisu le-te, ne pa toliko temu, da sem dejansko ustvarila vse objave in zgodbe ter posnela še svoj TikTok video. To niti ni bila naročnikova zahteva, hotela sem samo malo izstopati in res pokazati svojo kreativnost in strast do marketinga. Hkrati pa sem res uživala v tem. Verjetno bi sedaj enako ustvarila enotedensko aktivacijo, saj se mi zdi kar optimalna, da doseže čim več ljudi, vendar pa se ne bi toliko ukvarjala z dejstvi o onesnaževanju okolja, ampak bolj s kakšnimi uporabnimi nasveti mladim, kako lahko s čim manj napora in čim večjo učinkovitostjo pripomorejo k čistejšemu okolju in boljši prihodnosti življenja. Poleg vsega tega, imam sedaj, po skoraj enem letu, zaradi vsega pridobljenega znanja tako v okviru fakultete kot lastne aktivnosti popolnoma drugačen pogled na ustvarjanje marketinške kampanje. Zdi se mi, da sem preskočila najpomembnejši korak pri snovanju kampanje in to je analiza ciljne skupine, iz katere potem dejansko lahko pridemo do možnih rešitev.
Torej, kljub vsem naštetim napakam, se mi zdi da mi je oproščeno, saj je bila to moja prva kampanja, za katero sploh nisem vedela, kako se jo lotiti in sem ponosna na svoj izdelek.
